Go rorisa

Hypnosis ke boitshwaro bjo bo ikgogedišago bja monagano bjo bo dirišwago go thuša batho go fihlela maemo a go iketla le go theelela ka mo go išago go kgontšha go fetola maitshwaro, go fokotša bohloko goba go hwetša dintlha tša kgopolo tše di robeletšego. Ka Northern Sotho, go ka bitšwa go rorisa goba go gatelela monaganong. Se se šomišwa e le sešupo sa kalafo le tlhahlo ya boitshwaro ka tlhamo ya Bongaka bja kelello le Thuto ya boitshwaro.

Tlhalošo

Hypnosis ga se bošoro goba maatla a ka ntle, eupša ke maemo a tlhago a go iketla a monagano le mmele ao a dirišwago ke mofahloši (hypnotist) go thuša mofahlošwa (client) go ikgogela ka mo go feletšego kudukudu go maikutlo, dikanegelo le ditlhohloletšo tšeo di abilwego. Ka fase ga maemo a, monagano o ba o theetšeditše mola o sa le o šaletše o lemoga tšohle tšeo di diregago. Moemedi o ka fetola tsela yeo mmele o lemogago ka yona bohloko, go fokotša letšhogo goba go hwetša tsebo yeo e sa gopolwego ka mehla. Go rorisa ga go bolele gore motho o lahlegelwa ke boikgopolelo goba a ka dira dilo tšeo a sa di ratago.

Histori (Histori ya lefase le ya Afrika Borwa)

Histori ya go rorisa e thoma kudu ditšong tša bogologolo moo dingaka tša setšo le barongwa ba bego ba šomiša mekgwa ya go gatelela monagano go alafa. Lefaseng, bo-Mesmer ba Austria ka ngwagakgolo wa bo-18 ba thomile thuto yeo e bitšwago mesmerism. Morago ra go, bo-Braid ba Scotland ba thomile lentšu hypnosis ka ngwagakgolo wa bo-19.

Ka Afrika Borwa, thuto ya sebjalebjale ya go rorisa e ile ya tsenwa ke barutiši ba thuto ya bophelo le dingaka ba ilego ba ithuta kwa ntle. Ka mengwageng ya bo-1970 le 1980, mafapha a dipholisi a ile a thoma go šomiša thekniki tša go gatelela monagano go thuša bahlodi go gopola dintlha. Gape, go be go na le kgahlego ye kgolo go tšwa go bahlankedi ba tša bophelo le ba thuto ya boitshwaro ba naga ye. Ka 1992, The South African Society of Clinical Hypnosis (SASCH) e theilwe go ruta le go laetša bahlankedi ba tša kalafo ka tshepedišo ya go rorisa. Sa lehono, diyunibesithi tša Afrika Borwa tša go swana le Yunibesithi ya KwaZulu-Natali le Yunibesithi ya Pretoria di na le dithuto tša go rorisa mo dikhurong tša bona tša bongaka le thuto ya boitshwaro.

Mehlopha

Go na le mekgwa ye mmalwa ya go rorisa yeo e šomišwago ka gona:

Go rorisa ga sebjalebjale (Clinical Hypnosis): Go šomišwa ke dingaka, ditherepisti le bahlankedi ba tša kalafo go lokiša bothata bjo bo swanago le letšhogo le le fetilego, go rotha, go fokotša mokgwa wa go ja, le go laetša bohloko.
Go rorisa ga setšo (Traditional Hypnosis): Go šomišwa ke dingaka tša setšo ka mekgwa ya bona, gantsi go akaretša medumo, mebopo le go šomiša dihlare.
Go rorisa ga boithabišo (Stage Hypnosis): Go šomišwa maemong a boithabišo go dira gore batho ba dire dilo tše di segišago mola ba le ka fase ga tshepedišo. Se se hloka temogo ya kalafo.
Go rorisa ga boithuti (Self-Hypnosis): Mokgwa woo motho a ithutago go ipefela ditlhohloletšo ka fase ga maemo a go iketla, o šomišwa go laola letšhogo goba go oketša boitelo.
Go rorisa go boela morago (Regression Hypnosis): Mokgwa woo o šomišwago go thuša motho go boela morago ka dipelong tša gagwe go hwetša le go lokiša mathata a a tšwago ditšhingong tša bogologolo, gape go akaretša tshekatsheko ya dipelo tša bophelo bja morago.

Dinyakišišo tša saense

Dinyakišišo tša saense di laetša gore go rorisa ga se bošoro, eupša ke maemo a go iketla ao a bontšhago diphetogo ka ga tsela yeo boko le ditšhika tša kelello di šomago ka yona. Ditshwantshiso tša boko (neuroimaging) di bontšha gore ka fase ga maemo a go rorisa, karolo ya boko yeo e sepedišago tlhoko (prefrontal cortex) e fokotšega mmele, mola dikarolo tšeo di amanago le go gopola le maikutlo di bega tšweletšo ye e oketšegilego. Saense e šupa gore go rorisa go ka fokotša bohloko ka go fetola tsela yeo boko e lemogago ka yona mafahlo a bohloko. Le ge go le bjalo, batho ba bangwe ba ka theelela gabotse go feta ba bangwe; se se bitšwa hypnotic susceptibility.

Tshepedišo

Go rorisa go šomišwa kudu mo mafapheng a mabedi a bophelo:

Kalafong ya monagano le mmele: Go laetša bohloko bja go belega, go otlela, go hlapišwa ke kankere le matshwenyego a mangwe a mmele. Go šomišwa gape go fokotša letšhogo la go tsena ka fase ga sefatanaga (phobia) le go thibela go rotha.
Tlhahlong ya boitshwaro: Go lokiša bothata bjo bo swanago le go ja gabotse, go tloga go swarwa ke tlala ya mokgopa, go rotha ga boithabiso le go fokotša kotsi ya go nwa bjala.
Tsheketšo ya botho: Go oketša boikemišetšo, go fokotša letšhogo la go bolela pele ga batho, le go thuša go rarolla mathata a kamano.
Tsheketšo ya thuto: Go oketša go gopola le go ithuta ka potlako, le go fokotša letšhogo la ditlhahlobo.
Tsheketšo ya tshepedišo ya molao: Go thuša bahlodi go gopola dintlha tša bosenyi, le ge go na le kgodišo ye kgolo ka ga go ba nepiša ga kgopolo yeo e hweditšwego ka tsela ye.

Tsheketšo ya setšo: Dingaka tša setšo ba šomiša mekgwa ye e swanago le go rorisa go alafa ka go šomiša medumo, go bina le go bitša badimo.

Maemo a molao ka Afrika Borwa

Ka Afrika Borwa, go rorisa ga se seo se laolegago ke molao wo o feletšego. Le ge go le bjalo, go šomišwa gabotse ga sona go laolwa ke dipego tša kalafo. HPCSA (Health Professions Council of South Africa) e laetša gore go rorisa go swanetše go dirwa ke bahlankedi ba tša kalafo ba ba ngwadilwego fela, e lego dingaka, ditherepisti tša boitshwaro, dingaka tša mmele le ba bangwe ba ba filwego tumelelo. Motho yo a sa ngwadilwego e bile a sa kwagatšwe ke HPCSA o ka lebelelwa molato ge a dira tsheketšo ya go rorisa. SASCH e fa ditumo le dikwalo tša go ruta bahlankedi ba tša kalafo ka tshepedišo ye. Go rorisa ga boithabišo (stage) ga laolwe, eupša go swanetše go dirwa ka kelotlhoko e bile go se ke gwa šomišwa go dira tsheko goba go senya seriti sa batho.

Maikutlo a setšo

Maikutlo a batho ka ga go rorisa a fapana kudu ka Afrika Borwa. Batho ba bangwe ba bona se bjalo ka thekniki ya sebjalebjale ya kalafo yeo e thekgwago ke saense. Ba bangwe ba e lemoga ka maikutlo a mangwa le letšhogo, ka lebaka la go e hlakanela le bošoro (bo-dimo) goba ka lebaka la go e šomišwa gabo bokaone maemong a boithabišo. Mo setšong sa Ma-Afrika, go na le mekgwa ye mentši ya go gatelela monagano yeo e swanago le go rorisa, e lego go bitša badimo, go hlabela melomo le go šomiša dihlare. Ka gona, go bangwe go rorisa ga se selo se sefsa, eupša ke mokgwa o moswa wa go bontšha thuto e kgale. Go rarolla phapano ye, go nyakega thuto le go bolela ka botlalo ka ga seo go rorisa e lego sona le maikemišetšo a sona.

Barutiši ba tumilego ba Afrika Borwa

Dr. Deirdre Blom: Moapei wa psychology yo a ngwadilego dipuku tše dintši ka ga go rorisa le a rutilego kudu mo nageng.
Colin B. Hack: Mmušoši wa tshepedišo ya go rorisa le mošomi wa kalafo ya boitshwaro, yo a bego a thuša batho ba go fokotša boima.
Liane Le Roux: Mofahloši wa kalafo (clinical hypnotherapist) yo a itsegilego ka go thuša batho go fokotša letšhogo le go laetša matshwenyego.
Dingaka tša setšo tša merafe e fapanego, e lego Basotho, Bapedi, AmaZulu le ba bangwe, ba šomišitše mekgwa ya go gatelela monagano mengwageng ye mentši, eupša maina a bona a sa ngwalwe ka gauswi.

Bona gape